Dan Sigmunda Freuda v Ljubljani

Constanze Ruhm (Avstrija)

Ljubljana, 20. marec 2006 
Galerija Škuc, Stari trg 21, Ljubljana

14.00 - 18.00 – X Characters / RE(hers)AL Videoinstalacija (72', v video zanki), v nemščini z angleškimi podnapisi

18.00 – X Characters: Shifting Identities
Ilustrirano predavanje in pogovor (z Marino Gržinić)

Delo Constanze Ruhm se osredotoča na sodobne oblike umetniške prakse, ki nastajajo v odnosu med filmom in novimi mediji, s poudarkom na pojmih identitete, reprezentacije in (feministične) filmske teorije. Njene produkcije vključujejo in sekajo področja instalacij, film / video, besedilo / publikacije, kuratorski projekti in spletne strani. Projekti obsegajo tudi dela v javnih prostorih (najnovejše je povabilo k sodelovanju na natečaj za preoblikovanje dela podzemne železnice na dunajskem Karlsplatzu).

Organizacija: Društvo Mesto žensk
V sodelovanju: Galerija Škuc
S pomočjo: Avstrijski kulturni forum

14.00 - 18.00 – X Characters / RE(hers)AL
Videoinstalacija (72', v video zanki, barvni, zvočni), v nemščini z angleškimi podnapisi

X Characters / RE(hers)AL pripoveduje o sedmih ženskih likih iz sedmih različnih filmov (vsaka predstavlja ikono iz zgodovine sodobnega filma), ki so po naključju skupaj obtičale na letališču. Sedem likov, iztrganih s poti in zgodovinske umeščenosti, se začne vsak na svoj način odzivati na nastalo situacijo: razpotje, zakrinkano v čakanje. Njihove poti se križajo in razvijajo se novi vzorci, ko te mesečnice, androidi, duhovi, prostitutke in žrtve umorov začno vzpostavljati medsebojne odnose in nove oblike obnašanja, da bi skladno z ugibanji o neznani prihodnosti zapolnile vrzeli v svojih scenarijih.

Sedem izbranih ženskih filmskih likov omogoča oblikovanje novih dialogov in glasov, znova napisanih v jeziku novih medijev. Kar je izpuščeno iz originalnih filmskih scenarijev – tisto, kar ostane neizrečeno – postane izhodišče zaX Characters / RE(hers)AL, iz katerega nastajajo nove pripovedne oblike.

Vse leto so se umetnice, povabljene k sodelovanju, redno srečevale v klepetalnici, kjer je vsaka v okviru improviziranega ‘chat group’ performansa utelesila en lik. Dialogi in diskusije so se razvijali okrog tem in situacij, ki jih je posredovala moderatorka. ‘Naloga’ sodelujočih je bila rekonfiguracija in adaptacija originalnih likov, kar pomeni, da so delovale v vrzelih med lastnimi identitetami in željami likov. Poudarjeni so bili predvsem improvizacija in interakcija v živo ter posebnosti situacije, ki jo je pogojeval prostor – klepetalnica. Iz gradiva teh živih ’workshop’ interakcij se je razvila vrsta morebitnih situacij in materialov, na osnovi katerih je bilo mogoče pripraviti nove dialoge in scenarije. Rezultati, pridobljeni na tej prvi uprizoritveni ravni, so bili uporabljeni kot osnovni okvir za scenarij, ki je bil kasneje popravljen in spremenjen. Scenarij, ki je začrtal tako tekst posameznih likov kot zaplete zgodbe, je nazadnje vodil do gledališkega performansa s sedmimi igralkami, posnetega na videu.

X Characters  v drobcih in malenkostih pripovedujejo nedokončano zgodbo o sedmih ženskih likih, ikonah sodobnega filma, in porajanju njihovih novih identitet. V procesu spominjanja in ponavljanja, ki je strukturno vkomponiran v metodo in konstrukcijo samega projekta, so ti liki "zbrisani" in "na novo izdelani", da bi zaživeli kot sodobne nove različice. Kar je v psihi lika potlačeno (kot projekcija režiserjevih hotenj), je predelano, da bi se lik osvobodil in da bi ženska lahko spregovorila s svojim glasom.

1 A Memory of the Players in a Mirror at Midnight (2001)

Prvi projekt iz cikla X Characters črpa iz vrste virov (od modernistične književnosti do sodobnega mainstream filma) in združuje različne medijske formate (računalniško animacijo, fotografijo, stenske poslikave, scenarije …). Delo si je naslov sposodilo od pesmi Jamesa Joycea A Memory of the Players in a Mirror at Midnight  iz leta 1917. Film Eyes of Laura Mars (Irving Kershner, ZDA, 1978), značilni filmski tropus iz sedemdesetih – pa je bil izbran kot referenčni vir in sodobna medijska dopolnitev.

Projekt poskuša razkriti in združiti like in vizualne ikone kot figure in znake, ukoreninjenih v kolektivnem (medijskem) nezavednem: "prekrivajoči spomini" v dobesednem pomenu besede, pa tudi v kontekstu Freudovega koncepta t. i. "Deckerinnerung". Freud opisuje take spomine kot fikcijo, proizvod nezavednega, katerega cilj je zabrisati resnične travmatične spomine. Koncept "Deckerinnerung" prvič omenja v analizi lastnih sanj. Zanimivo je, da v opisu poudarja to, da se mu je v pomembnih sanjah prizorišče vedno prikazovalo v "bleščečih barvah".

Računalniška animacija združuje nekaj prizorov iz filma Eyes of Laura Mars kot digitalno arhitekturo, ki prinaša neprekinjene sekvence virtualnih prostorov in z njimi ustvarja "prostorsko pripoved". Zapleti izvirne zgodbe so sedaj zasidrani v toku prostorskih sekvenc. Kamera se počasi sprehaja skozi novo ustvarjeno digitalno arhitekturo, ki jo v offu spremlja glas neidentificirane ženske pripovedovalke, "mnogokratnega" lika, ki pripoveduje svojo "zgodbo". Lik je sestavljen iz vrste "spominov s platna" različnih filmskih likov: Laura Mars, Rachael iz filma Blade Runner, Nana iz filmaVivre sa vie, Giuliana iz filma Il Deserto Rosso in Alma iz filma Persona. Našteti liki, ki so jih avtorji / režiserji v scenarijih predstavili kot "ženske - simptome", so osvobojeni izvirnih scenarijev, da bi s svojimi glasovi lahko začeli pripovedovati drugačno zgodbo.

2 Coming Attraction: X Characters (in Search of an Author) (2002)

Projekt je nadaljevanje A Memory of the Players … v obliki spletne instalacije kot navigacijskega in prikazovalnega sistema, hkrati pa predstavlja produkcijski okvir nastajajočega X Characters / RE(hers)AL. Prostor scenarija v Coming Attraction … razvija performativni prostor med filmom in novimi mediji, s katerim upravljajo liki. Kot nadaljevanje A Memory of the Players … je umeščen v paleto ikonografskih ženskih likov, združenih v naključno skupino popotnic v kozmosu spremenljivih identitet. Liki so izbrani iz različnih filmskih scenarijev, od avtorskega, prek modernističnega do postmodernega filma. Njihov izbor ni temeljil na konvencionalnih kvalitetah in vrednotah, izoblikovanih skozi zgodovino filma, temveč so glasnice, ikone, ki lahko oblikujejo nove dialoge. Vse, kar je v izvirni filmskih scenariji zamolčijo o psihi likov, postane v X Characters ... izhodišče za odkrivanje novih pripovedi. V nasprotju z zgodbo o liku in njenih izkušnjah, zastavi Coming Attraction "zgodbo lika" kot neprekinjeno produkcijo.

Projekt je tudi poskus orisa sodobne interpretacije in posodobitve teorije in prakse stoletje starega filmskega aparata – kaj ponuja ob vstopu v 21. stoletje kot jezik prihodnosti. Zgodnji modernistični film je povezal kamero z očesom, razumel gibanje kot življenje in razvil takrat nov jezik, ki je prikril mašinerijo za navidez ‘brezšivno’ vizualno pripovedjo. To filmsko "telo" uteleša pojem dinama, zasnovanega na tehnologiji 19. stoletja, ki je vodila v ideologijo modernizma 20. stoletja. Njen pojav se je ujemal z novo znanostjo psihoanalize, ki se je ukvarjala z razvojem načinov "obvladovanja" (ženske) psihe. Ti psihoanalitični modeli – tako kot psihološki pogoji, ki so jih poskušali analizirati – so bili konceptualno razpeti med pojmoma privlačnost in odpor. Delovali so kot stroj želje, umeščen med odbijajočo preteklost (s travmatičnim dogodkom, ki ga je treba odkriti) in brezimno, skrivnostno prihodnost, zasenčeno z željo, ki naj bi še prišla, in obljubami potešitve libida. Identiteta modernističnega filma je od vsega začetka odsevala te ekonomije želje,

3 X Characters / RE(hers)AL (2003/4)

X Characters / RE(hers)AL  je naslednja stopnja v nepretrganem procesu X Characters. Projekt si prizadeva realizirati sodobne in nove ženske filmske like (ki so za prihodnje produkcije nastali in se razvili iz prejšnjih dveh del, A Memory of the Players… in Coming Attraction). Novo delo si poskuša zamisliti sodobni diskurz, tako da upošteva podobnosti med različnimi obdobji feministične filmske teorije in prakse ter sodobnimi konstrukcijami reprezentacije žensk v filmu. Zakoreninjen je v različnih pojmovanjih "ženskih glasov" v modernističnem filmu, od koder razvija uprizoritvene, na likih temelječe prostore med filmom, gledališčem in novimi mediji. Liki so izbrani iz različnih filmskih scenarijev, od avtorskega filma 60-ih let, prek modernističnega filma in postmodernizma osemdesetih.

Koordinate kompasa so začrtane, ko se med njimi vzpostavijo odnosi. Nastanejo novi scenariji, drugačni in drugače usmerjeni od starih. Tako se oblikuje kozmos spremenljivih identitet, ki jih strukturirajo novi glasovi likov. Ti glasovi se oglašajo in oblikujejo v nasprotju z originalnimi vlogami in v skladu s sodobno idejo scenarijev, ki se gibljejo med filmom, gledališčem in klepetalnico, da bi ustvarili hibridno obliko medijske identitete. Preobrazba likov, ki zapustijo izvirne filmske scenarije, je potekala večplastno: najprej s srečanji v klepetalnicah na temo performansa, sledil je razvoj scenarija in nazadnje končni proces realizacije v obliki gledališkega performansa, posnetega na video.

4 X NaNa / Subroutine(The Difficulty of Being) (2004)

X NaNa / Subroutine  je nastal kot "podprogram" izvirnega programa X Characters / RE(hers)AL. Je prvi iz načrtovane serije "spin-off" likov. V X Characters / RE(hers)AL  je lik "X" določil pozicijske točke sedmih žensk v uprizoritvenem prostoru. V X NaNa / Subroutine pa "X" označuje na novo ustvarjeni medprostor v zaprti pripovedi filma Vivre sa vie (Jean-Luc Godard, 1962) in hkrati napoveduje naslednjo produkcijo z naslovom X Love Scenes, ki bo realizirana leta 2006. V tej novi produkciji se marker "X" spremeni v projekcijsko površino za novo različico lika Guliane iz filmaIl deserto rosso (Michelangelo Antonioni, 1964), ki je razdeljen v tri pod-like.

V deluX NaNa / Subroutine je lik NaNe že pred dolgo časa sam našel pot iz slepe ulice, ki ji ga ponuja izvirni scenarij filma Vivre sa vie. Nana postane NaNa: preobrazi se v sodobno različico izvirnega Godardovega lika. Dela kot prodajalka v trgovini s ploščami, da se ne bi spet lotila prejšnjih nezakonitih dejavnosti, ki so med drugim vključevale tudi ‘data bootlegging’ (nezakonito distribucijo podatkov). Stvari se zapletejo, ko jo nepričakovano obišče nekdanji pajdaš, in ji predstavi posel, “ki ji je kot pisan na kožo”. Videti je, kot bi NaNa nejevoljno sprejela naročilo, da bi ohranila svobodo pod lastnimi pogoji, medtem ko se istočasno spopada z Godardovo dediščino. Še zadnjič poišče podatke, da bi locirala originalno “izvirno kodo”, film Vivre sa vie, ki zahteva smrt njenega lika.

NaNa je prvi lik z novo zgodbo, ki je nastal iz originalne predlogeX Characters / RE(hers)AL. NaNa ustvarja in odpira nov prostor v zaprtih okvirih Godardove pripovedi. S tem vzpostavlja pogoje, ki bodo v prihodnjih produkcijah vsakemu liku s posredovanjem "X" omogočili opredelitev medsebojnih odnosov. Zato je njena vloga v celotnem programu tudi očrt in zaznamovanje občutka prostora, potrebnega za serijo X-likov, ki bodo še prišli. NaNa je na samem začetku serije sodobnih pripovedi, od katerih bo vsaka posebej napisana za vsakega od šestih preostalih likov. Sintaksa programaX Characters ... se razvija iz prepleta odnosov, ki je po obnašanju in delovanju bližje kibernetičnemu prostoru kot pa linearni zgodbi. NaNa tudi postavlja v ospredje tisto, po čemer hrepenijo vsi drugi liki. Ko svoje nezakonito početje predstavlja kot “svobodo”, namiguje na neodvisnost kot na silo, ki ji lahko omogoči celo spremembo izvirnega scenarija.

http://www.constanzeruhm.net/portfolio/projects.phtml

Intervencija Mesta žensk na festivalu Rdeče zore

Heini Nukari (Finska / Nemčija)
Station Kautschuk

Sreda, 8. marec 2006
19.30 - Menza pri koritu, AKC Metelkova Mesto
Plesni solo performans (20')
Produkcija: TRAVA

Organizacija: Društvo Mesto žensk
V sodelovanju: Festival Rdeče zore

Station Kautschuk sledi potovanju osamljene popotnice, nomadke, ki tava od planeta do planeta. Golo bitje, obuto v gumijaste škornje, nezemljanka, lik iz komičnega stripa ali kapitanka vesoljske postaje. Izrazna in komunikacijska sredstva so gibanje in glas, ki prihaja iz kože, gume, oči, mesa in vseh telesnih odprtin, ki lahko proizvajajo zvok.Station Kautschuk, zgrajen iz čistih podob, je mešanica futurističnih in arhaičnih oblik, umetnih in naravnih elementov, ki so neodvisni od vsake časovne lestvice. Brez zgodbe ali določenega sporočila. Je zgolj povabilo gledalcem, da so priča obstoja bitja, ki v tistem trenutku pač pristane pred njihovimi očmi in ušesi.

“TRAVA s svojimi grotesknimi  - in - abstraktnimi načini odrske postavitve lastnega telesa spominja na performanse golih plesalcev iz dvajsetih let preteklega stoletja. Je kot napad na norme vlog in okusov: kaj je moško, kaj žensko, kaj je lepo, kaj grdo.” (TAZ Berlin, Jana Sittnick)

Začetki umetniške izobrazbe Heini Nukari (rojena leta 1972 na Finskem) segajo na področji glasbe in gledališča. Kasneje je študirala na School for New Dance Development (SNDO), kjer je leta 1997 tudi diplomirala. Bila je tudi članica amsterdamske skupine Subtheater. Od leta 1998 živi v Berlinu kot samostojna plesalka in koreografinja. Skupaj z Anno Jankowsko (Poljska) sta leta 1998 ustanovili gledališko skupino TRAVA. Station Kautschuk je doživel premiero leta 1998 v varšavskem Academia Theatre.  Sledile so uprizoritve v Potsdamu, na Dunaju, v Lizboni, Berlinu, Leipzigu, Bilbau, Stuttgartu, Kopenhagnu, Talinu, na mednarodnem tekmovanju sodobne koreografije in plesa Tanzimpulse Salzburg (kjer je prejel prvo nagrado) in finskem mestu Tampere.

foto za medije
FOTOGALERIJA