MESTO NASPROTIJ

Leta 1995 je Urad za žensko politiko prevzel pobudo za organizacijo Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti. Cilj festivala je bil opozoriti na tedaj nesorazmerno šibko sodelovanje in zastopanost žensk v umetnosti. Z istim namenom danes Društvo za promocijo žensk v kulturi že petič zapored odpira festival Mesto žensk.

Kaj je Mesto žensk doseglo v teh petih letih? Preveč optimistično bi bilo domnevati, da je festival bistveno vplival na kulturno sceno oz. ‘družbo v tranziciji’, gotovo pa je pustil v njej nekaj sledi in jih bo puščal še naprej. Videli smo, da so napadalne negativne reakcije (glasne manjšine oblikovalcev javnega mnenja) na organizacijo dogodka, v katerem sodelujejo zgolj ženske, potihnile v (nekoliko nelagoden) molk. Opažamo, da drugi festivali in dogodki odmerjajo ustvarjalkam več prostora v svojih programih. Opažamo kritike, usmerjene proti umetnicam/kom, ki so v svojih delih, z izgovorom, da je to pač umetnost, moško šovinistične/i.  Videti je tudi, da so pojmi kot ‘na spol vezane umetnosti’ ali ‘ženske v umetnosti’ na kulturni sceni izgubili del svojih negativnih konotacij. Četudi si ne moremo lastiti vseh zaslug za omenjene pozitivne premike, ni pretiravanje, če rečemo, da je festival prispeval svoj delež.

V tako spremenjenih okoliščinah je tudi razumljivo, da sta se Ministrstvo za kulturo in Mesto Ljubljana po letih spektakularnega in drastičnega krčenja javnega financiranja Mesta žensk odločila za spremembo in nekoliko povečala sredstva, namenjena festivalu.

Kljub temu pa razlogov za veselje ni veliko. Čeprav v Sloveniji deluje veliko umetnic, le redke delajo visokoproračunske projekte. Še vedno čakamo, da bo na ljubljanska platna prišel prvi celovečerec kakšne režiserke. In kakor pred petimi leti so protiženski nazori še vedno deležni velike medijske pozornosti. Če so torej mediji ogledalo družbe, v kateri živimo, si moramo odkrito priznati, da nas čaka še veliko dela.

Mesto žensk tako ostaja vsakoletni opomin, da nadarjenost in kakovost še ne zagotavljata pozornosti javnosti, priznanja ali uspeha. Dokaz za to boste našli v festivalskem programu. In brez izjeme velja, da izjema potrjuje pravilo. Pomislite samo na Marilyn Crispell (z njenim nastopom se začenja letošnji festival), ki je nedvomno ena izmed vodilnih pianistk, improvizatork in skladateljic sodobne džezovske scene, in hitro boste ugotovili, kako zelo je ‘osamljena na vrhu’. Še ena ‘zvezda’ letošnjega programa je postmodernistična filozofinja Rosi Braidotti. Pa se kdo spominja, da bi bilo njeno delo objavljeno ali recenzirano v našem tisku?

Mesto žensk odpira perspektive, ki so vse prepogosto spregledane; predstavlja alternativne poglede. Je platforma umetnic in filozofinj, ki so ustvarile svoj lastni jezik, svoj posebni besednjak. Mesto žensk je kraj, kjer se tradicionalno srečuje z eksperimentalnim, kjer je sedanjost postavljena v zgodovinsko perspektivo, kjer se teorija združuje z umetniško prakso, kjer resno in zabavno hodita z roko v roki.

Bodite radovedni in uživajte v njem.

Koen Van Daele