NAGOVOR ČASTNE PREDSEDNICE

Na prastaro vprašanje o tem, kaj je prej ali kaj bolj potrebujemo - je prvo uspešno poslovno okolje, ki daje osnovo za razcvet človeškega ustvarjanja, ali pa je najprej umetnost, ki nas bogati in jo poslovno okolje prepozna kot dodaten impulz za kreativno vrenje - je odgovor morda nepomemben.

Pomembnejše vprašanje je, kaj je tisto, kar lahko že zdaj prepoznamo kot neminljivo. Je to nekaj, v čemer uživa samo omejeno število ljudi, kar bogati samo nekatere, ali pa je to nekaj, kar navdušuje množice? In zakaj bi si pravzaprav prvo vprašanje postavljali vedno znova? Zakaj bi ugibali o tem, kakšne so med nami razlike, namesto da bi iskali podobnosti? Saj nas oboje, tako v svetu umetnosti kot v svetu posla, pač žene tja, kamor mislimo in čutimo. In pravzaprav se srečujemo na isti poti. Skoraj vsaka podjetnica, pravnica, profesorica ima obisk galerije ali predstave za presežek in za tisto, kar moramo narediti za svojega duha. In vsaka umetnica se mora spopadati s produkcijo, z organizacijo, z zbiranjem sredstev in z drugimi zelo poslovnimi zadevami, da lahko sploh uspešno ustvarja.

Ali je res tudi obratno, da poslovne ženske gledamo na umetnice z malo distance in ali umetnice gledajo na nas z malo nezaupanja? Umetnost in kultura potrebujeta prostore, materiale, fundacije, sponzorje, donatorje, mecene, podporo, denar. In posel in gospodarstvo potrebujeta umetnost in kulturo, ki naj oplajata in širita spoznanja, občutenja ter naše človeško zavedanje. Ne eno ne drugo ni samo sebi namen, je povezano, prepleteno, celo združeno. Vrhunski menedžerji skušajo v slikarstvu, kiparstvu, glasbi… širiti svoje osebne in poslovne vizije, prebuditi sposobnosti, ki bi jim omogočile še uspešnejše delo. In tudi ni naključje, da imamo za velike sodobne umetnike tudi tiste, ki so obenem odlični poslovneži, komercialno najuspešnejši, njihova dela dosegajo vrtoglave cene. Žal tako vse prevečkrat merimo raven umetnosti v našem materialnem svetu.

Vprašanje, postavljeno na začetku, je dostikrat vsiljeno. Tudi zato sem prepričana, da so mnoge razlike in včasih zaznana napetost odnosa med poslom in umetnostjo le navidezni oziroma so podobnosti in stične točke veliko bližje, kot smo sami pogosto pripravljeni videti. Kot dinamika na relaciji živali-narava-kultura in človekove umeščenosti v njej, s čimer se spopada letošnji festival Mesto žensk. Ni vedno pravih odgovorov, pomembno je, da si zastavljamo prava vprašanja in iščemo raznotere odgovore. Tako v samih sebi kot v najširših družbenih in naravnih povezavah. Zato, ker se tiče nas vseh.
Mag. Mateja Jesenek,častna predsednica Društva za promocijo žensk v kulturi - Mesto žensk