Družine drugače

Pogovor / 90'

Kdo v Sloveniji sme biti starš in kdo je brez otrok proti svoji volji zaradi pravnih ovir? Kako podružbiti starševsko skrb onkraj širšega sorodstva in institucij? Kako se upreti idealizaciji in esencializaciji materinstva? V kakšnih oblikah družin živimo in kakšnih družin bi si želeli? O tem bomo razpravljale_i ob konservativnih in liberalnih stališčih ter navkljub le-tem, ki nam želijo narekovati svoje odgovore.

Javne razprave o tem, kaj je družina in kdo sme biti starš, v Sloveniji danes narekuje konservativizem. Pri tem je tako uspešen, da se je usidral v zakone, ki jih najbolj boleče izkušajo samske ženske ter lezbični in gejevski pari, ki si želijo otrok. Liberalna stališča so blažja, a zamejena s predstavo o družini kot skupnosti dveh odraslih, po možnosti zakoncev, ki svoji karieri uspešno združujeta z vzgojo največ dveh otrok.  

Nič ne pomaga, da temu ne ustreza niti statistika. Ta od leta 1981 v Sloveniji kot družino obravnava tudi zunajzakonsko skupnost in neporočene matere – in leta 2015 se je v takih družinah rodilo skoraj 60 % vseh otrok, pri čemer je bila četrtina vseh družin enostarševska. Od leta 2015 med družine končno umešča tudi istospolne partnerske skupnosti z otroki. Toda obstajajo še druge oblike družin, ki niso zajete v statistike in zakone. Na primer, starševsko vlogo lahko privzame več ljudi: v razširjenih večgeneracijskih družinah so to krvne_i sorodnice_ki, v samoorganiziranih skupnostih političnih sorodnic_kov so to prijateljice_i in tovarišice_i, v poliamoričnih zvezah pa več partnerjev ali partnerk.

Na javnem pogovoru bomo izhajali iz pravne definicije družine in se vprašali, ali Ustava RS v 53. členu res varuje tudi lezbične in gejevske družine ter ustvarja »za to varstvo potrebne razmere«. Vprašali se bomo, ali je odločanje o rojstvih otrok svobodno, če država celi vrsti žensk prepoveduje zanositev s postopkom umetne oploditve, in kaj to pomeni za ženske, ki v teh razmerah kljub vsemu postajajo matere.

Kako se soočiti s silnim idealiziranjem in esencializiranjem materinstva? V kakšnih oblikah družin živimo in kakšnih družin bi si želele_i? In kako podružbiti starševstvo onkraj vrtcev in šol na načine, ki bodo vzgojno, skrbstveno in gospodinjsko delo iz zasebne sfere premestili tja, kjer vedno tudi že obstaja: v družbo?  

Vabimo vas k izmenjavi izkušenj in stališč o družini in starševstvu onkraj konservativnih in liberalnih okvirov ob obstoječih pravnoformalnih ovirah in navkljub le-tem.

Moderatorka: Tea Hvala
Gostje_i: Anna Linder (Švedska), Roman Kuhar, Maja Šorli, Estela Žutić, Gilles Duvivier (Slovenija)

// v angleščini //

Vstop prost.

V okviru projekta Uprizarjati spol - ples razlik.

Produkcija in organizacija: Mesto žensk. V sodelovanju z Bunker.

Datum in čas dogodka: 
09/10/17 17:00
Kraj dogodka: 
Stara mestna elektrarna