6. oktober 2019
13.00 – 17.15

Feminizem v zvočnih umetnosti

Mednarodna konferenca
// Musica Femina // v angleščini //

Ob vidni proliferaciji koncertov, koncertnih ciklov in festivalov, ki v ospredje postavljajo zvočne umetnice, lahko zanesljivo rečemo, da so napori feminističnih producentk in zvočnih umetnic obrodili sadove. Vendar pa se zdi, da z usmeritvijo v dogodkovnost včasih umanjka prostor za teoretske razmisleke in delo, ki poteka onkraj javnega odra, a je prav tako vibrantno. Na konferenci Feminizem v zvočnih umetnostih, ki jo pripravljamo v sklopu evropskega projekta Musica Femina International, se bomo na predavanjih muzikologinj, sociologinj zvočnosti, skladateljic in producentk osredotočile prav na teoretski vidik feminističnega dela v zvočnih umetnostih. 

Obravnavale bomo pet temeljnih področij, relevantnih tako za mednarodni kot lokalni prostor: raziskovanje in arhiviranje življenj in umetniških del skladateljic, potenciale in izzive pri feministični muzeologiji na področju zvočnih umetnosti, pomembnost prisotnosti zvočnih umetnic na javnih odrih, politično v komponiranju ter nove pristope k zvočni historiografiji umetnic na področju nekdanje Jugoslavije.

Prost vstop.

-----

Urnik: 

  • 15.00: Mary Ellen Kitchens (DE): O glasbenih arhivih: Raziskava o skladateljicah 
  • 15.45: Irene Suchy (AT): Feministična muzikologija, glasba skladateljic in njihova lastna soba: Ovire in prednosti 
  • 16.45: Bettina Wackernagel (DE): Nikdar ne prenehajmo dvomiti: (Ponovno) odkrivanje protagonistk v elektronski glasbi
  • 17.30: Nina Dragičević (SI): Iskanje zgodovine ženskih zvočnih ustvarjalk na področju nekdanje Jugoslavije
  • 18.30: Andrea Szigetvári (HU): Komponiranje političnosti

-----

Povzetki:

Mary Ellen Kitchens
O glasbenih arhivih: Raziskovanje o skladateljicah
Predstavitev bo zajemala pomembnejše dejavnosti Ženskih glasbenih arhivov (Archiv Frau und Musik, AFM v Frankfurtu, Nemčija) in njihovega dejavnega združenja, Mednarodne delovne skupine o ženskah v glasbi, v 40. letu obstoja organizacije. Razpravljali bomo o tekočih projektih, kakršni so denimo »Povečevanje vidnosti žensk v glasbi«, »Štipendija za skladateljico na rezidenci«, projekt ustne zgodovine »Aktivistke na glasbenem področju ustvarjajo vidnost«, arhiv in digitalizacija. Obenem bodo predstavljene nekatere redne dejavnosti organizacije Archiv Frau und Musik: razvoj stalne zbirke (pri zbiranju se osredotočamo na glasbene kompozicije skladateljic), zbiranje novinarskih kritik in člankov v zvezi z ženskami v glasbi, mreženjem žensk v glasbenih organizacijah vsepovsod po Nemčiji, raziskovalne dejavnosti, ustvarjanje seznamov repertoarja del skladateljic z opombami, vodeni ogledi arhiva Frau und Musik, predavanja na sorodne teme, pa tudi koncerti, ki vključujejo dela skladateljic.

Irene Suchy
Feministična muzikologija, glasba skladateljic in njihova lastna soba: Ovire in prednosti

Po desetih letih iskanja prizorišča je leta 2018 končno prišlo do razstave MusicaFemina – From Shadow to Light, ki predstavlja ustvarjalnost skladateljic vseskozi zgodovino, v zgodovinskih vrtovih cesarske palače v Schönbrunnu na Dunaju. Razstava, ki jo je v dveh mesecih obiskalo 56.000 ljudi, je občinstvu ponudila uvod v razumevanje pomembne vloge, ki so jo ženske skozi stoletja igrale pri glasbenem ustvarjanju. Poleg predstavitve glavnih tem razstave in razlogov zanje bo predavanje obravnavalo tudi vprašanja, kakršna so proces raziskovanja glasbe skladateljic; prednosti in ovire izbire skladateljic za skupinsko razstavo, upoštevanje vprašanj, kakršno je poudarjanje njihove vidnosti ali navajanje izpustov; ovire pri iskanju virov za velikopotezne projekte; in kako lahko delo ženskih skladateljic najde skupni cilj z drugimi oblikami ustvarjalnosti, kot so poezija, film, uprizoritvene umetnosti in kiparstvo. Cilj predavanja je torej odpiranje prostora za redne razprave o orodju in strategijah, ki žensk ne podpirajo zgolj pri komponiranju, temveč obenem potrjujejo nujnost naslavljanja osrednjih političnih tem, kakršne so nasilje nad ženskami, femicid, skupno dobro gospodarstvo, trajnostne politike in pacifizem.

Bettina Wackernagel
Nikdar ne prenehajmo dvomiti: (Ponovno) odkrivanje protagonistk v elektronski glasbi

Elektronska glasba in zvočna produkcija sta temeljito vgrajeni v svet umetnosti in vsakdanje življenje, pa vendar so skladatelji elektronske glasbe pionirji, ki razen nekaterih izjem, kot so Karlheinz Stockhausen, Gottfried Michael König in Jean-Claude Risset, ostajajo v veliki meri neznani. Enako, le da v še večji meri, to drži za skladateljice zgodnje elektronske glasbe, ki se pojavljajo le na margini glasbene zgodovine in katerih glasba je še danes komaj uspela vstopiti v naš kulturni spomin. Vendar pa so imele umetnice, kakršne so Bebe Barron, Else Marie Pade, Delia Derbyshire in Laurie Spiegel, uspešne kariere na področju zgodnje elektronske glasbe. Te skladateljice so sledile svojim lastnim potem, stran od ideologije, ki so jo predpisovali studii. V znatni meri so oblikovale zvok elektronske pop kulture in vplivale na več generacij glasbenikov: skupine, kakršne so Add N to (X), Sonic Boom, Aphex Twin in The Chemical Brothers, so se vse sklicevale na Delio Derbyshire, programsko opremo Music Mouse Laurie Spiegel pa so na veliko uporabljali v pop glasbi osemdesetih let dvajsetega stoletja. Predavanje se bo osredotočila na zgodnjo elektronsko glasbo žensk, predstavilo pa bo umetnice, kot so Laurie Spiegel, Suzanne Ciani, Beatriz Ferreyra in Daphne Oram, ter ponudilo razmislek o začetnem cilju in motivaciji za festival Heroines of Sound, ustanovljenem v Berlinu leta 2014.

Nina Dragičević
Iskanje zgodovine ženskih zvočnih umetnic na področju nekdanje Jugoslavije

Naslednje besedilo ni iskanje ženskih zvočnih umetnic znotraj obstoječega, temveč ugovor totalnosti, v kateri se svet želi predstaviti. Besedilo, ki črpa iz zvočnosti kot neločljive od družbe, se oklene odsotnih fragmentov in jih umešča v pozorno strukturirane družbene resničnosti, s čimer zareže vanje. Vendar pa so zvočnosti krhke, skozi neizogibno interpretacijo postanejo le odrezani kosi. Hélène Cixous naznani: »Prihodnosti ne sme več opredeljevati preteklost.« Z vidika neprivilegiranih skupin se preteklost razodeva kot nezadostna, celo polna pomanjkljivosti in izkrivljena, operacionalizirana, da bi ohranjala prav to zgodovinsko resničnost. Nemara je vprašanje: »Zakaj ni bilo nikakršnih velikih ženskih skladateljic?« napačno. Radikalna lezbična in feministična perspektiva Monique Wittig ga na novo opredeljuje. Ob upoštevanju političnih ekonomij pokaže na popolno odsotnost določene identitete in subjekta (v njenem primeru lezbijke) v zgodovini, z drugimi besedami, odsotnost v družbenem obstoju. Namesto da bi popolnoma odslovili zgodovino, Wittig predlaga invencijo kot nenehno začenjanje in potencial. Vendar pa odsotnost zmeraj implicira odsotnost zvočnosti, zvočnost pa nikoli ni resnično odsotna. Zgolj prek manevrov političnih ekonomij, ki izkoriščajo nestabilnost in možnosti interpretacije zvočnosti, se zdi, da je odsotna. Vprašanje odsotnosti zvočnih umetnic, skladateljic in zvočnih ustvarjalk v zgodovini določenih krajev je torej posledica pokoravanja dominantnim strukturam moči. Pisanje zgodovine glasbe je bolj kot kar koli drugega stvar poslušanja in, natančneje, vprašanja: Kdo posluša?

Andrea Szigetvári
Komponiranje političnosti

Ob koncu 18. in na začetku 19. stoletja, ko je bila glasba osvobojena družbenih in religioznih funkcij, je ideja o »absolutni glasbi« pridobila na priljubljenosti in še zmeraj vpliva na naše mišljenje o glasbi. Eduard Hanslick je na primer trdil, da glasba ne potrebuje nikakršne konotacije izven glasbenih elementov, kajti »ne le, da glasba govori zgolj s pomočjo zvokov, temveč ne govori nikakor drugače kot v zvoku«. Njegovi nasprotniki, skladatelji, ki so ustvarjali programsko glasbo (Liszt, Smetana itd.), so verjeli, da bi morali v svojo glasbo vstavljati le poetično zunajglasbeno vsebino, ki je dovolj plemenita, da se jo izrazi kot del glasbe. Ko premišljujemo o morebitnih zunajglasbenih elementih današnje politike, se moramo zavedati, da niso nujno plemeniti. Mogoče je to eden od razlogov, zakaj se zdi, da je umetniška glasba preveč pedantna, da bi uporabljala politične subjekte, in to raje prepušča množičnim in popularnim žanrom. Elektroakustična glasba ima organsko povezavo z zunajglasbenimi elementi, saj je zelo pogosto svoje lastno izvorno gradivo. Tako njeni novi žanri (npr. zvočna krajina) kot glasbeno orodje (npr. transkripcija govora v melodijo) pomagajo ponuditi prehode med pomeni, čustvi in formalnimi glasbenimi strukturami. Tema Goveje-kolerabje kantate je begunska kriza. Delo, napisano za sopran in elektroakustične zvoke, uporablja različne elektroakustične glasbene tehnike, da prikaže, kako je mogoče glasbeni zvok – ustvarjen iz zunajglasbenih gradiv – prepletati s slabimi in dobrimi stvarmi, ki so jih zmožna človeška bitja.

 

Zasnova: Nina Dragičević, Teja Reba; organizacija in produkcija: Mesto žensk v sodelovanju z: Bunker – Stara mestna elektrarna. V sklopu evropskega projekta sodelovanja Musica Femina International; podpira: Program Ustvarjalna Evropa, Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana, Balassijev inštitut.

Umetnice in sodelujoče
Irene Suchy
Nina Dragičević
Mary Ellen Kitchens
Bettina Wackernagel
Andrea Szigetvári
Video

Feminism in Sonic Arts

International Conference
// Musica Femina // in English//

Given the visible proliferation of concerts, concert cycles
and festivals setting female sound artists in the foreground, we are
able to say in no uncertain terms that the strivings of feminist
producers and sound artists have been fruitful. However, it seems that
the orientation towards eventfulness sometimes triggers a lack of space
for theoretical reflection and work beyond the public stage, which is
vibrant, as well. At the conference Feminism in Sonic Arts,
prepared within the framework of the European project Musica Femina
International, lectures by female musicologists, sociologists of sound,
composers and producers will make us focus precisely on this theoretical
aspect of feminist work in sonic arts. 

We shall tackle five fundamental areas of interest,
relevant for the international as well as local space: researching and
archiving lives and artwork of the composers, the potentials and
challenges in feminist museology in the field of sonic arts, the
importance of presence of sound artists on public stages, the
politicality in composing and the new approaches to sonic historiography
of female artists in the area of former Yugoslavia.

Free entrance.

-----

Schedule: 

  • 15.00: Mary Ellen Kitchens (DE): On Music Archives: Research on women composers
  • 15.45: Irene Suchy (AT): Feminist musicology, music by female composers and a room of their own: Challenges and advantages
  • 16.45: Bettina Wackernagel (DE): Never stop questioning: (Re)discovering female protagonists in electronic music
  • 17.30: Nina Dragičević (SI): Seeking the history of women sound creators in the area of former Yugoslavia
  • 18.30: Andrea Szigetvári (HU): Composing Politicality

-----

Summaries:

Mary Ellen Kitchens
On Music Archives: Research on women composers
The
presentation will cover the major activities of the Archives of Women
in Music (Archiv Frau und Musik, AFM in Frankfurt, Germany) and its
operating association, the International Workgroup on Women in Music, in
the 40th year of its existence. We will discuss the current projects
such as “Increasing the Visibility of Women in Music”, the “Composer in
Residence Scholarship”, the oral history project “Women activists in the
music field create visibility”, the archive and digitalization. Some of
the regular activities of the Archiv Frau und Musik will also be
presented: general collection development (collection focus: musical
compositions by women composers), the collection of press reviews and
articles regarding women in music, networking meetings for women in
music organizations throughout Germany, research services, creation of
annotated repertoire lists of works by women composers, guided tours of
the Archiv Frau und Musik, lectures on related topics, as well as
concerts featuring works by women composers.

Irene Suchy
Feminist musicology, music by female composers and a room of their own: Challenges and advantages
After ten years of looking for a venue, the MusicaFemina – From Shadow to Light
exhibition featuring creativity of women composers throughout history
finally took place in 2018 in the historical gardens of the Imperial
palace of Schönbrunn in Vienna. Visited by 56.000 people in two months,
the exhibition offered the audience an introduction to the significant
role that women have played in the making of music throughout the
centuries. Along with presenting the main exhibition topics and reasons
for it, the lecture will address questions such as the process of
researching music made by women composers; the advantages and challenges
of selecting composers for a group exhibition, taking in consideration
issues such as highlighting their visibility or enhancing omissions;
obstacles finding resources for large scale projects; and how can female
composing find a common aim with other forms of creativity, such as
poetry, film, performance and sculpture. The lecture therefore aims to
open floor for commonly discussing the tools and strategies that not
only support women in composing but also affirm the necessity of
addressing central political topics such as violence against women,
femicide, common good economy, sustainability and pacifism.

Bettina Wackernagel
Never stop questioning: (Re)discovering female protagonists in electronic music
Electronic
music and sound production are thoroughly integrated into the art world
and everyday life, yet electronic composers are pioneers who, apart
from a few exceptions such as Karlheinz Stockhausen, Gottfried Michael
König and Jean-Claude Risset, remain largely unknown. The same, but to
an even greater degree, is true for the female composers of early
electronic music, who appear only in the margins of music history and
whose music still has barely entered our cultural memory. Yet female
artists such as Bebe Barron, Else Marie Pade, Delia Derbyshire and
Laurie Spiegel had successful careers in the field of early electronic
music. These composers followed their own paths, away from the ideology
prescribed by the studios. They significantly shaped the sound of
electronic pop culture and influenced generations of musicians: bands
such as Add N to (X), Sonic Boom, Aphex Twin and The Chemical Brothers
have all employed references to Delia Derbyshire, and Laurie Spiegel’s
Music Mouse software was widely used in pop music in the 1980s. The
lecture will focus on early female electronic music, presenting artists
like Laurie Spiegel, Suzanne Ciani, Beatriz Ferreyra and Daphne Oram
among others, and reflect the initial objective and agenda for the
Heroines of Sound Festival, established in Berlin in 2014.

Nina Dragičević
Seeking the history of women sound creators in the area of former Yugoslavia
The following text is not a search for women sound artists within what is existent,
but an objection to the totality in which the world aims to present
itself. Drawing from sonority as immanent to society, the text grabs
absent fragments and places them in carefully structured social
realities, thereby cutting into them. But sonorities are fragile, they
become cuts through the unavoidable interpretation. Hélène Cixous
declares: “The future must no longer be determined by the past.” From
the standpoint of the subordinated groups, the past reveals itself as
inadequate, even flawed and skewed, operationalized to preserve that
very historical reality. Perhaps the question ‘Why were there no great
women composers?’ is wrong. The radical lesbian and feminist perspective
of Monique Wittig redefines it. Taking into account the political
economies, she points to the complete absence of a certain identity and
subject (in her case, lesbian) from history, in other words, from social
existence. Instead of abandoning history altogether, she suggests invention as a constant beginning and potential.
But absence always implies absence of sonority, and sonority is never
truly absent. Only through manoeuvers of political economies that take
advantage of the instability and interpretability of sonority does it
seem to be absent. The question of the absence of sound artists,
composers, and sound creators in the history of certain places is then a
result of conformity to the dominant power structures. Writing the
history of music is more than anything a matter of listening and, to be
more precise, a question: Who is listening?

Andrea Szigetvári
Composing Politicality
On
the turn of 18th and 19th century as music was freed from social and
religious functions, the idea of “absolute music” has gained popularity
and is still affecting our thoughts about music. Eduard Hanslick, for
example, argued that music needed no connotation of extra-musical
elements, for “music speaks not only by means of sounds, it speaks
nothing but sound”. His opponents, the composers creating program music
(Liszt, Smetana etc.) believed, that they should put into music only a
poetic extra-musical content which is noble enough to be expressed as
part of music. When we think about the possible extra-musical elements
of today’s politics, we have to realize that they are not necessarily
noble. Maybe that is one of the reasons why artistic music seems to be
too fastidious to apply political subjects, leaving it rather to mass
and popular genres. Electroacoustic music has an organic connection with
extra-musical elements being very often its own source material. Both
its new genres (e.g. soundscape) and musical tools (e.g. transcribing
speech into melody) help to provide gateways between meanings, emotions
and formal music structures. The subject of Beef Kohlrabi Cantata
is the refugee crisis. The work written for soprano and electroacoustic
sounds applies different electroacoustic music techniques to
demonstrate how musical sound – created from extra-musical materials –
can be interwoven with the bad and good things human beings are capable
of.

 

Concept by: Nina Dragičević, Teja Reba;
organized and produced by: City of Women in co-operation with: Bunker –
Old Power Station. In the framework of European cooperation project
Musica Femina International. Supported by Creative Europe Program,
Ministry of Culture, City of Ljubljana, Balassi Institute Ljubljana.